Pravilnik o delu retrieverjev - TP-R, VUT-R
A. SPLOŠNI DEL
1. člen
Pravilnik o tekmah retrieverjev ureja način organiziranja in sojenja na tekmah retrieverjev.
2. člen
Tekme retrieverjev imajo namen preverjanja lovskih sposobnosti retrieverjev in doseganja pogojev za priznavanje prvaštev na osnovi lepotnih tekmovanj.
3. člen
Retrieverji, ki opravijo eno od navedenih tekem, se lahko vpišejo v knjigo delovnih lovskih psov in se na razstavah lahko vpišejo v razred delovnih psov.
4. člen
Retrieverji, ki opravijo vzrejno preizkušnjo retrieverjev, se lahko prijavijo na katerokoli od navedenih tekem načeloma pod pogojem, da so predhodno opravili preizkus naravnih zasnov (PNZ).
5. člen
Organizatorji tekem, sodniki in drugi, ki sodelujejo pri izvedbi, se morajo držati tega pravilnika.
6. člen
Ocene, ki jih dosežejo retrieverji po tem pravilniku, se priznavajo v vseh deželah članicah F.C.I. Uvoženi retrieverji, ki imajo opravljene tekme po pravilnikih F.C.I., pa se priznavajo v Sloveniji.
7. člen
Ta pravilnik za tekme retrieverjev (v nadaljnjem besedilu TP-R, VUT-R, TR-Hr), je splošni kinološki predpis za Slovenijo.
B. VRSTE TEKMOVANJ
8. člen
Tekme za retrieverje so lahko lokalne, regijske, državne in mednarodne.
9. člen
Tekme se praviloma načrtujejo od oktobra tekočega leta za plan prireditev v naslednjem letu, KZS pa jih mora uvrstiti v koledar kinoloških prireditev.
10. člen
Naziv CACT - Slo se lahko podeli na tekmah državnega značaja. Na tekmah mednarodnega značaja pa se lahko podeli naziv CACIT.
C. POGOJI ZA SODELOVANJE
11. člen
Na tekmah po tem pravilniku lahko sodelujejo samo retrieverji (VIII/1. F.C.I. skupina), ki so vpisani v slovensko rodovno knjigo ali rodovne knjige držav članic F.C.I. Na dan tekmovanja morajo imeti opravljen PNZ ter biti predhodno pozitivno telesno ocenjeni. V kolikor prireditelj vzporedno s tekmo organizira tudi telesno ocenjevanje, se mora pozitivna telesna ocena takoj vpisati v rodovnik.
12. člen
Vodnik psa je dolžan na tekmo prinesti rodovnik tekmujočega psa, ki ga odda vodji tekme. Uspehi, doseženi na tekmah, se vpišejo v rodovnik ali delovno knjižico, ki jo podpiše sodnik.
13. člen
Vrstni red se določi na začetku tekmovanja z žrebom štartnih številk. Štartno številko je vodnik psa dolžan nositi do konca tekmovanja na vidnem mestu.
14. člen
Goneča psica lahko tekmuje pri vseh disciplinah le kot zadnja izmed prijavljenih psov (po možnosti v skupini psic).
15. člen
Prijave za tekmo se pošlje prireditelju po pogojih, ki so vnaprej razpisani. V prijavi mora biti obvezno navedeno ime psa, pasma, spol, datum rojstva, številka rodovnika ter točno ime in priimek ter naslov lastnika in vodnika.
D. PRIREDITELJ
16. člen
Tekme retrieverjev lahko organizirajo lovska kinološka društva in druge kinološke organizacije, članice KZS.
17. člen
Tekme retrieverjev se načeloma lahko organizirajo v lovni sezoni.
E. VODJA TEKME
18. člen
Zaradi pravilne organizacije prireditelj imenuje za vodjo tekme izkušenega kinologa, ki je odgovoren za pravilno izvedbo tekme, to je za vsa organizacijska dela razen strokovnega, za katerega je odgovoren sodniški zbor, še posebej vodja sodniškega zbora.
19. člen
Dolžnosti vodje prireditve so:
• da zagotovi primeren teren - revir za izvedbo tekme (polje, gozd, voda);
• da pravočasno zbere rodovnike tekmujočih psov in tako ugotovi prisotnost;
• da priskrbi zadostno število divjadi - fazani, race, zajci - kunci za vlečke in prinašanje;
• da priskrbi označbe, ki jih nosijo sodniki in organizatorji, ter štartne številke za tekmovalce;
• organizira primeren prostor za morebitno telesno ocenjevanje psov, ter za izvedbo ostalih administrativnih opravil, ki so nujna na tekmi;
• skrbi za red in disciplino, še posebej za varnost med tekmo, njegova pravica je s tekme odstraniti vse, ki motijo potek tekme;
F. SODNIKI
20. člen
Sodniški zbor je samostojen in neodvisen v odločitvah v zvezi z vsemi strokovnimi vprašanji, ki so mu zaupana v skladu s tem pravilnikom, PSD KZS ter pravilnikom o kinoloških sodnikih KZS in FCI.
21. člen
Tekme retrieverjev lahko sodijo le kinološki sodniki, ki imajo od KZS priznano usposobljenost za sojenje dela psov VIII/1 F.C.I. skupine, ter tuji sodniki, ki jim njihove matične kinološke organizacije potrdijo usposobljenost za sojenje dela psov VIII/1 F.C.I. skupine.
22. člen
Na tekmah lokalnega in regijskega značaja lahko sodita najmanj dva sodnika do 5 psov. Za več kot 6 psov morajo soditi vsaj 3 sodniki (1 - polje, 1 - gozd, 1 - voda).
Na državnih prireditvah s podelitvijo naziva CACT - Slo in mednarodnih s podelitvijo naziva CACIT pa mora soditi 6 sodnikov (2 - polje, 2 - gozd, 2 - voda), s tem da je prijavljenih več kot 6 psov.
23. člen
Sodnike lahko povabi prireditelj le v soglasju s Strokovno komisijo pri Slovenskem klubu retrieverjev, oziroma v primeru tujega sodnika v soglasju z njegovo matično kinološko organizacijo. Razpored dela slovenskih sodnikov se opravi vsako leto po objavi plana prireditev za tekoče leto na zboru sodnikov.
24. člen
Sodniki pripravniki sodelujejo v skladu s pravilnikom o sodniških pripravnikih. Na koncu tekmovanja morajo sodniški žiriji predložiti svoje ocene in opažanja. Stažiranje jim sodniški zbor potrdi na osnovi rezultatov njihovih ocen.
25. člen
Vsak sodnik je dolžan samostojno, objektivno in nepristransko oceniti vsakega psa glede na prikazano delo.
G. TEKMOVALNE DISCIPLINE ZA TP-R IN VUT-R po poglavjih od I. - VII.
26. člen
I. UBOGLJIVOST
obnašanje na stojišču in lovišču F 2
vodljivost na povodcu F 1
prosta vodljivost F 2
odložitev s strelomirnostjo F 2
splošna ubogljivost v polju, gozdu, vodi F 3
II. POLJSKO DELO
vlečka pernate divjadi - 200 korakov F 3
iskanje pernate divjadi - 2 kosa na
60 korakov pod kotom 90° F 4
III. GOZDNO DELO
vlečka dlakaste divjadi - 300 korakov F 4
iskanje izgubljene divjadi -
2 kosa na površini 50 x 50 korakov F 4
3. krvna sled (samo na VUT-R) F 5
IV. VODNO DELO
prosto šarjenje v ločju v globoki vodi (samo na VUT-R) F 4
2. prinašanje iz globoke vode F 3
3. prinašanje pernate divjadi - 2 kosa
preko globoke vode (samo na VUT-R) F 5
V. PRINAŠANJE
1. zajec - kunec F 3
2. fazan F 2
3. raca F 2
VI. USMERLJIVOST
1. pri vodnem delu F 3
VII. VESELJE DO DELA
• zlasti na vlečkah F 3
H. RAZLAGA POSAMEZNIH DISCIPLIN
27. člen
Ubogljivost
1. Obnašanje na stojišču:
Pri pogonu ali na stojišču ima vodnik psa na povodcu ali prostega, pes lahko sedi ali leži. Če se pes premika, laja, se vzpenja na vodnika ali vleče na povodcu ali pa se prosto oddaljuje, se ocena znižuje.
2. Vodljivost na povodcu:
To disciplino se ocenjuje med celo tekmo in še zlasti pri odložitvi. Vodnik vodi psa na povodcu vsaj 50 korakov. Najvišjo oceno lahko dobi pes, ki hodi tesno ob vodnikovi nogi, v goščavi pa takoj za njim. Ocena se zniža če pes vleče na povodcu ali pa preskakuje levo - desno.
3. Vodljivost brez povodca:
Vodnik naredi približno 50 korakov s privezanim psom, nato psa odpne. Možno je le povelje poleg, nakar mora vodnik narediti še nadaljnjih 50 korakov z nenavezanim psom. Najvišjo oceno lahko dobi pes, ki hodi tesno ob vodnikovi nogi, v goščavi pa takoj za njim. Če se pes oddaljuje od vodnika ali pa prehiteva vodnika, se zniža ocena ter se šteje kot vodenje na povodcu.
4. Odložitev s strelom:
Vodnik odpelje psa ob nogi 50 korakov v nakazano smer. Psu da tiho povelje ali znak z roko, pes mora ostati na prostoru. Vodnik se oddalji tako daleč, da ga pes ne vidi (rob, drevo, grm). Sodnik, ki psa opazuje, da po 1 minuti znak za prvi strel, po 10 sekundah pa še za drugega. Nato gre vodnik nazaj do psa, ter ga da na povodec.
Če pes sede je ocena 3, če vstane pa 2. Če se premakne za več kot tri korake ali pa laja, je ocena 1.
28. člen
Poljsko delo
1. Vlečka pernate divjadi - dolga 200 korakov:
Vlečka z pernato divjadjo je položena na preglednem terenu in ima eno kljuko. Na koncu vlečke mora biti položena pernata divjad. Na začetku vlečke je lahko nekaj peres kot nastrel. Vodnik da psa na nastrel in gre lahko največ 20 korakov za navezanim psom, potem pa mora pes samostojno izdelati vlečko. Vodnik ga lahko z roko usmerja naprej. Pes mora izdelati tudi kljuko in najdeni kos divjadi prinesti do vodnika. Če pes po trikratnem poskusu vlečke ne izdela in divjadi ne prinese vodniku, je ocena negativna (0).
2. Iskanje pernate divjadi - 2 kosa na 60 korakov pod kotom 90°
Delo se opravi z nasprotne strani od koder vodnik izpusti psa. Pes mora iskati za ali s stranskim vetrom na pregledni površini s srednjo podrastjo - vsaj 20 cm. Na 60 korakih pod kotom 90° se odvrže 2 kosa pernate divjadi v poraščen teren tako, da pes tega ne vidi. Prav tako tudi divjad ne sme biti vidna.
Vodnik na odrejenem mestu spusti psa, ki mora na povelje preiskati teren. Vodnik ga lahko usmerja z znaki. Najdeno divjad mora pes prinesti do vodnika v sledečem času:
• 2 prinesena kosa v 5 minutah - ocena 4
• 2 prinesena kosa v 10 minutah - ocena 3
• 2 prinesena kosa v 15 minutah - ocena 2
• 1 prinesen kos v 5 minutah - ocena 2
• 1 prinesen kos v 15 minutah - ocena 1
• 0 prinesenih kosov v 15 minutah - ocena 0
29. člen
Gozdno delo
1. Vlečka dlakave divjadi dolga 300 korakov:
Vlečka z dlakavo divjadjo je položena tako, da ima dve topi kljuki, zadnjih 100 korakov je v gozdu, kjer stoji sodnik. Če drugače ni možno je lahko cela vlečka položena v gozdu, ki pa mora biti toliko pregleden, da se vidi delo psa do prve kljuke. Na začetku vlečke je lahko nekaj položene nekaj dlake kot nastrel, na koncu vlečke je položen zajec ali kunec. Pes mora divjad najti in prinesti do vodnika.
2. Prosto iskanje izgubljene divjadi - 2 kosa na površini 50 x 50 korakov
Na gozdnih tleh z gosto podrastjo se z nasprotne strani od koder bo začel iskati pes, odvrže 2 kosa pernate ali dlakave divjadi (zajec ali kunec). Vodnik na določenem mestu izpusti psa, ki mora površino preiskati in najdene kose prinesti do vodnika. Vodnik sme psa vzpodbujati samo s poveljem "išči - naprej" in se lahko giba samo ob površini, ki jo pes raziskuje. Če pes ni samostojno našel odvrženih kosov in je to opravil s pomočjo vodnika, je lahko ocena 1 pomanjkljivo.
Najdeno divjad mora pes prinesti do vodnika v sledečem času:
• 2 prinesena kosa v 5 minutah - ocena 4
• 2 prinesena kosa v 10 minutah - ocena 3
• 2 prinesena kosa v 15 minutah - ocena 2
• 1 prinesen kos v 15 minutah - ocena 1
• 0 prinesenih kosov v 15 minutah - ocena 0
30. člen
Krvna sled (Samo na VUT-R)
Za polaganje umetnih krvnih sledi se določi izkušen sodnik, ki lahko položi največ 6 krvnih sledi na tekmi.
Umetne krvne sledi se morajo polagati v gozdu, izjemoma se lahko prvih 100 korakov položi pred gozdom na čistini.
Posamezne sledi morajo biti vsaj 100 korakov oddaljene ena od druge, dolge morajo biti 600 korakov z dvema ležiščema in pravokotnima kljukama. Potekati morajo 100 - 200 korakov v isti smeri, nato pa se naredi ležišče in prvo kljuko. Pri 400 korakih označimo drugo ležišče in drugo kljuko, 50 m pred koncem sledi pa vidno označimo mesto, kjer se izpusti prijavljene pokazače ali oblajače.
Krvne sledi se polagajo s kapljanjem krvi in parkljem divjadi. Kri mora biti sveža, običajno od srnjadi ali jelenjadi, enako kot je uporabljen parkelj divjadi, vendar za vse sledi enaka.
Označevanje sledi mora biti za vodnika nevidno z lističi ali vejicami.
Za posamezno sled dolgo 600 korakov se lahko porabi največ 1/4 litra krvi. Za vse pse morajo biti sledi položene na približno enakem terenu.
Krvni sledovi morajo biti stari najmanj 4 ure, po možnosti pa preko noči.
Na koncu sledi mora biti položen kos odrasle parkljaste divjadi, enak kot je uporabljena kri in parkelj, trebušna votlina in izstrelna rana pa zašiti.
Pes mora sledi izdelovati na vsaj 6 m dolgem slednem jermenu in sledni ovratnici. Jermen mora biti spuščen v celi dolžini.
Ocenjevanje psa na sledi mora biti natančno. Kako pes sledi, visok ali nizek nos, kako izdeluje kljuke, koliko se oddaljuje od sledi. Če pes zaide za več kot 50 korakov s sledi in ne kaže, da bi se sam popravil, ga sodnik odpokliče in pokaže obeleženo sled. Vsak popravek na znak sodnika zmanjšuje delo za eno oceno in po treh popravkih je pes odstranjen od nadaljnjega dela po krvni sledi. Čas iskanja ni omejen vendar mora sodnik imeti vtis, da pes išče sled in da ima voljo za iskanje.
Ko pride pes, ki je prijavljen pokazač do položene divjadi se mora najkasneje v 10 minutah vrniti do vodnika in z znamenji odpeljati vodnika in sodnika do kosa divjadi. Sodnik pa mora z daljnogledom ugotoviti ali je bil pes pri položeni divjadi.
Če je pes prijavljen oblajač se mora pri položeni divjadi oglasiti vsaj v petih minutah in mora lajati vsaj 10 minut nato gresta vodnik in sodnik do psa.
Pse, ki delajo na jermenu do položenega kosa divjadi, pa mora sodnik oceniti še ob mestu divjadi. Spuščen pes naj bo ob divjadi, ki jo lahko grabi za vrat, ne sme pa jo trgati za rano ali jesti in puliti dlako. Vse to znižuje oceno. Pes, ki dela do kosa divjadi na jermenu lahko dobi za sled največ oceno 3, če je brez popravkov.
Ocenjuje se tudi kako se pes obnaša ob mrtvi divjadi, ali jo varuje pred tujimi osebami, divjad spremlja in je ne zapušča.
Za specialne tekme retrieverjev po krvni sledi se lahko uporablja tudi pravilnik o delu krvosledcev v celoti kot za ostale lovske pse.
31. člen
Vodno delo
1. Prosto šarjenje v globoki vodi v ločju brez race (samo na VUT-R)
Pri tem delu gre pes na povelje z veseljem v vodo in brez dodatnih vzpodbud v ločju šari. Pri šarjenju mora pes pokazati veselje in dajati vtis, da išče in uporabljati nos. Vodnik ga lahko samo z znaki roke usmerja. Tako šarjenje naj traja vsaj 5 minut, med tem pes ne sme priti na obalo.
2. Prinašanje iz globoke vode
Pri tem vržemo mrtvo raco v vodo vsaj 8 metrov stran od obale v globoko vodo, poraslo z ločjem, ne da bi pes to videl. Vodnik izpusti psa v razdalji 30 korakov, in le-ta mora v globoki vodi raco poiskati, prijeti in prinesti do vodnika. Slab prijem, za krilo, nogo, glavo in spuščanje race se slabše ocenjujejo.
3. Prinašanje dveh kosov pernate divjadi preko vode (samo na VUT-R)
Za to disciplino mora biti voda široka vsaj 4 metre, stoječa ali tekoča. Pomočnik na nasprotni strani potegne raco vsaj 20 metrov stran od vode in jo pusti v kritju v travi. Vodnik mora na nasprotni strani najti sled vlečke in raco prinesti preko vode do vodnika.
Drugo raco vrže vsaj 5 metrov od obale v travo brez vlečke. Vodnik mora psa poslati preko vode, pes mora prosto poiskati raco na novem prostoru, tako da ni duha race, ko je na vrsti naslednji pes.
32. člen
Prinašanje
Pri prinašanju je treba ocenjevati način, kako pes prime, nosi in oddaja dlakasto (zajca ali kunca) in pernato divjad (raca, fazan) pri preizkušanju dela na vlečki, prostem prinašanju, prinašanju izgubljene divjadi in vodnem delu.
Pravilen prijem in nošenje se kažeta s tem, da pes svoj prijem uskladi z vrsto in težo divjadi. Premočan ali preohlapen prijem, držanje in nošenje so napačni.
Pravilno oddajanje se kaže s tem, da pride pes s prineseno divjadjo k vodniku in pred njim brez povelja (lahko na tihi znak) odda divjad vodniku v roke na povelje.
Ocena se določi iz povprečja disciplin prinašanja.
33. člen
Usmerljivost
Ocenjuje se kontaktiranje vodnika s psom in kako ga usmerja pri delu z znaki roke levo, desno, naprej.
Retriever naj bo ves čas dela pozoren tudi na svojega vodnika in naj na dani znak tudi reagira.
34. člen
Veselje do dela
Pravilno je, da se pes ves čas dela zanima za dogajanje, da vsa povelja opravi hitro in z veseljem, da pokaže zanimanje za divjad in svojega vodnika spremlja veselo mahajoč z repom.
35. člen
Pri ocenjevanju posameznih disciplin se uporabljajo sledeče ocene:
prav dobro 4
dobro 3
zadostno 2
pomanjkljivo 1
nezadostno 0
Število točk za posamezno disciplino dobimo tako, da pomnožimo oceno s faktorjem.
36. člen
Izključitev iz tekme je možna v naslednjih primerih:
1. če je pes streloplah
2. če pes ne prinaša in ne gre v vodo
3. če je pes natrgač ali zagrebač divjadi
37. člen
Po končanem ocenjevanju pse razvrstimo po ocenah, in sicer:
Posamezen pes se lahko uvrsti v I. ali II. oceno, če ima v vseh disciplinah v posamezni tabeli pozitivne ocene.
V III. oceno pa se lahko uvrsti tudi pes, ki ima v eni disciplini oceno nezadostno - 0, v kolikor v skupnem seštevku zbere najmanj 93 točk na tekmah TP-R in 130 na tekmah VUT-R, kar je tudi pogoj za uvrstitev v II. oceno.
38. člen
1. Na tekmi v prinašanju TP-R mora pes zbrati sledeče število točk, da se lahko uvrsti v posamezno oceno:
I ocena od 127 - 164 točk
II ocena od 93 - 126 točk
III ocena od 62 - 92 točk
2. Na vsesplošni uporabnostni tekmi v prinašanju VUT-R mora pes zbrati sledeče število točk, da se lahko uvrsti v posamezno oceno:
I ocena od 170 - 220 točk
II ocena od 130 - 169 točk
III ocena od 95 - 129 točk
39. člen
Pes, ki doseže najvišje število točk, je prvak v prinašanju. Pri enakem številu točk ima psica prednost pred psom, pri istem spolu pa mlajši pred starejšim.
40. člen
Pritožbe
Vsak vodnik na tekmi lahko da pismeno pritožbo v roku 1/2 ure po razglasitvi rezultatov. Pritožba je možna samo na negativno oceno ali formalno napako sodnika.
41. člen
Pritožbe rešuje posebna komisija za pritožbe, ki dela na podlagi tega pravilnika, pravilnika o strokovnem delu KZS, pravilnika o kinoloških sodnikih in gradiva za tekmo (katalog, prijavnica,...). Komisija se posvetuje tudi s sodniki in vodjo tekme.
Komisijo sestavljajo trije člani, in sicer vodja prireditve, vodja sodniškega zbora in vodnik psa, ki ga določijo vodniki med seboj.
I. KONČNE DOLOČBE
42. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se opravijo na način in po postopku, ki je predpisan s Statutom KZS.
43. člen
Obrazložitev tega pravilnika posreduje organ, ki ga je sprejel.
44. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme zbor sodnikov VIII/1 skupine F.C.I. in po objavi v reviji Kinolog.
45. člen
Pravilnik je bil sprejet dne 2. junija 1994 in popravljen na zboru sodnikov dne 18.3.2000. Dodatek temu pravilniku je Pravilnik o vzrejnih preizkušnjah retrieverjev (VPR), objavljen v Kinologu številka 12/94 in Pravilnik o specialni tekmi retrieverjev Dr. Heraeus (TR-Hr).