1. Kdo je vzreditelj?
Vzreditelj je lastnik plemenke v času paritve. Kot lastnik velja oseba, ki je psico pridobila iz pravno veljavnega naslova, je nedvoumno lastnik psice ter lahko to potrdi tudi s posedovanjem rodovnika. Pri prodaji breje psice velja novi lastnik kot vzreditelj bodočega legla.
2. Pogoji za pridobitev vzrejnega dovoljenja:
• za vzrejo predvideni psi/psice morajo posedovati rodovnik, priznan s strani članic F.C.I. in biti vpisani v rodovno knjigo KZS (vpis v SLR ali SPR);
• najnižja starost psa/psice na dan vzrejnega pregleda je 15 mesecev. Na vzrejnem pregledu se ugotavlja primernost za vzrejo ter vzrejni razred;
• pridobiti morajo tudi oceno zunanjosti na telesnem ocenjevanju ali v okviru vzrejnega pregleda;
starost psa/psice za oceno zunanjosti mora biti najmanj 9 mesecev;
• pes/psica, ki jo želi vzreditelj uporabljati za vzrejo, mora na vzrejnem pregledu opraviti VPR s pozitivno oceno ali pa predložiti potrdilo o opravljeni preizkušnji (PNZ, LPP-R, VUT-R ali Preizkušnjo dr. Heraus oz. opravljen Field Trial).
• slikanje displazije kolkov in komolcev v starosti najmanj 12 mesecev pri inštitutih in na klinikah, ki imajo koncesijo po sklepih SS KZS za teritorij Slovenije ter pri tujih inštitucijah in klinikah, ki imajo koncesijo v matični državi. Le-ti preverjajo tudi identiteto psov/psic (tetovirna številka, mikročip). Izvid potrdi vsakokratni izvajalec s svojim podpisom ter žigom. Vsi rezultati morajo biti ovrednoteni s strani pooblaščenega organa v posamezni državi. Pariti je dovoljeno pse/psice,
pri katerih je bila ugotovljena stopnja displazije A, B in C, vendar se lahko psi/psice s stopnjo displazije C parijo le s partnerjem, ki ima stopnjo A. Pri komolcih je dovoljena stopnja do vključno srednje stopnje komolčne displazije, težka stopnja pa se izloča iz vzreje. Slikanje komolcev je za obdobje 3 let (do 30.04.2005) informativno in brez sankcij, tako da se le ugotavlja stanje v populaciji. Po izteku tega obdobja se bo na osnovi rezultatov slikanj določila dovoljena stopnja.
• pogoj za vzrejo je poleg tega tudi popolnoma škarjasto zobovje. Pri tem iz vzreje niso izvzeti psi/psice s pomanjkljivim zobovjem, vendar ne sme manjkati sekalec ali derač. V primeru pomanjkljivega zobovja mora partner imeti polnoštevilno, popolnoma škarjasto zobovje;
• najnižja starost plemenke za prvo leglo: 18 mesecev (velja dan paritve);
• najnižja starost plemenjaka za prvi skok: 15 mesecev (velja dan paritve);
• najvišja starost plemenke za zadnje leglo: 8 let (velja dan paritve);
• najvišja starost plemenke za prvo leglo: 5 let (velja dan paritve);
• psica ima lahko v koledarskem letu le eno leglo, vse izjeme obravnava strokovni organ v skladu s PSD;
• po drugem carskem rezu se psice ne uporablja več za vzrejo;
• priporoča se tudi preiskava oči (PRA, HC, RD), ki ob datumu paritve ne bi smela biti starejša od 12 mesecev. To velja tudi za prvo pridobitev vzrejnega dovoljenja. Psom/psicam, pri katerih je bila pri pregledu oči ugotovljena ena od naštetih hib, se vzreja prepove in rezultat objavi v uradnem glasilu KZS. Glede na to, da v R Sloveniji še ni veterinarske klinike, ki je usposobljena za kompletne preiskave, lahko le-te opravite v tujini. Spisek inštitucij oz. klinik in veterinarjev, ki opravljajo preiskave oči, je na voljo pri SKR.
Vzreditelj/lastnik mora na vzrejnem pregledu predložiti vse zahtevane dokumente (fotokopije rodovnika z obeh strani, izvida ustrezne državne inštitucije z rezultatom slikanja kolkov in komolcev (neobvezno tudi izvid slikanja oči) ter telesne ocene). V kolikor vzreditelj/lastnik opravlja v sklopu vzrejnega pregleda tudi vzrejno preizkušnjo, se rezultat priloži dokumentaciji. Vzreditelj/lastnik, ki omenjene dokumentacije ne bo predložil, s psom/psico ne more opravljati vzrejnega pregleda.
3. Vzrejni razredi in vzrejna dovoljenja
Po vzrejnem pregledu in preučitvi dokumentacije strokovni organ izda vzrejna dovoljenja/knjižice psom in psicam, ki so uspešno opravili vzrejni pregled, pri čemer jih razvrsti v sledeče razrede:
| Vzrejni razred | TO | Preizkušnja | Kolki | Komolci | Opombe |
| III. | dobro | VPR | C | Lahko (I) | Tudi psi, ki jim manjka več kot 3 zobje. Vzrejno dovoljenje za 1 leglo oz. največ 2 skoka, podaljšanje je možno samo na vzrejnem pregledu s prikazom potomcev. Partnerja določa vzrejna komisija. |
| II. |
prav dobro |
VPR z najmanj II oceno |
A ali B | BP (0) | Vzrejno dovoljenje trajno |
| I. | odlično | PNZ ali tekma | A ali B | BP (0) | Tudi psi z doseženim II vzrejnim razredom in najmanj R.CACT – delovna vzreja. Vzrejno dovoljenje trajno. |
| Ia. | Dosežen najmanj II. vzrejni razred in prikaz kvalitetnega potomstva (najmanj 4 mladiči iz 2 različnih legel z doseženim I. vzr. razredom ali najmanj dvema odličnima ocenama na razstavah). Lahko se dodeli na osnovi pisnih dokazil (v primeru potomcev iz tujine) ali ga podeli sama vzrejna komisija na osnovi vzrejnih pregledov. Obvezen letni pregled oči pri pooblaščenih veterinarjih. |
Vse so minimalni pogoji za dosego vzrejnega razreda.
4. Iz vzreje so izločeni psi s sledečimi hibami:
• netipičen značaj glede na zahteve standarda (kakršnakoli oblika agresivnosti ali pretirana plašnost);
• streloplahost;
• atipičnost glede na zahteve standarda:
- FCR: rumena barva dlake
- GR: mahagonij barva
- NSDTR: lisasto pigmentiran smrček, belina na plečih, za uhlji, na zadnji strani vratu, po hrbtu ali na bokih, vsaka druga barva razen odtenki rdeče ali oranžne, črne lise;
- CBR: skodrana dlaka po celem telesu, dlaka daljša od 4,5 cm na repu ali nogah (zastavice), črna barva dlake, belina na kateremkoli drugem delu razen prsi, trebuha, prstov ali na zadnji strani šap;
• predgrizavost in podgrizavost; pri kleščastem ugrizu lahko vzrejna komisija odloča ob vsakem primeru posebej;
• mono/kriptorhidi;
• odstopanje v višini za več kot 2,5 cm;
• težje konstitucijske hibe;
• izrazito pomanjkanje pigmenta;
• ugotovljena obolelost za PRA, HC, RD, entropium, ektropium, ugotovljeno prenašanje PRA (»carrier«) na potomstvo;
• epilepsija;
• pse/psice, ki so dokazani nosilci težjih dednih hib, lahko vzrejna komisija naknadno izloči iz vzreje. Prav tako lahko vzrejna komisija izloči iz vzreje plemenjake/plemenke, za katere se ugotovi, da so v zelo slabem zdravstvenem in kondicijskem stanju ali nimajo ustreznih nastanitvenih pogojev, ali za katere se ugotovi, da so lastniki/vzreditelji s samovoljnimi paritvami (neocenjeni psi/psice oziroma brez vzrejnega dovoljenja; legla nerodovniških mladičev s plemenkami, ki sicer imajo vzrejno dovoljenje) kršili določila vzrejnega pravilnika.
5. Formalnosti:
a) Po predložitvi vseh zahtevanih dokumentov v originalu ter kopiji, strokovni organ zadrži kopije dokumentov, originale po pregledu vrne vzreditelju/lastniku ter v primeru, da so izpolnjeni vsi za vzrejo zahtevani pogoji, v 30 dneh izda vzrejno dovoljenje. Originalni dokument (vzrejna knjižica oz. kartonček) je izročen lastniku, zaznamek je v arhivu (vzrejni dokumenti).
b) Ob privolitvi lastnika (varstvo podatkov) se aktualno listo plemenjakov in plemenk z veljavnim vzrejnim dovoljenjem objavi v glasilu Kinolog 2 x letno.
c) Vse izjeme mora strokovni organ obravnavati na svoji seji v najkrajšem možnem času.
6. Psarna in ime psarne
Vzreditelj lahko na svoje ime zaščiti in registrira le eno ime psarne, ne glede na število pasem, ki jih vzreja. Oseba, ki želi psarno registrirati pri F.C.I. preko KZS, mora biti lastnik psice in imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Priporoča se, da je ime psarne dolgo največ 20 črk in znakov vključno s presledki. Zaščita in delo psarne sta veljavni dokler psarna ne preneha z delom, praviloma pa do smrti lastnika. Ime psarne se ne sme dodati imenom tistih mladičev, ki so bili poleženi pred priznanjem psarne s strani F.C.I. Imena mladičev v istem leglu morajo imeti isto začetnico. Vzreditelj lahko izključno uporablja le naziv svoje psarne. Psarno se lahko odstopi ali prenese na drugo osebo le z odstopno izjavo in ponovno registracijo pri F.C.I. Po smrti lastnika psarne je ime psarne zaščiteno še 10 let. Lastnik psarne je lahko tudi pravna oseba.
7. Uporaba plemenjakov iz tujine
Za plemenjake iz tujine veljajo določila za vzrejo po PSD KZS in/ali določila matične države. V vsakem primeru pa mora lastnik plemenke strokovnemu organu vsaj 30 dni pred nameravano paritvijo predložiti vlogo skupaj s fotokopijo rodovnika plemenjaka/ov ter rezultatom slikanja kolkov in komolcev, ki ne sme biti slabši od stopnje C oz. 1.
8. Oplemenitev, skočnina
Vzreditelj/lastnik plemenjaka se mora pred nameravano paritvijo prepričati, da imata oba partnerja veljavno vzrejno dovoljenje. Lastnik plemenjaka ima pravico izdati in podpisati potrdilo o paritvi šele po prejemu dogovorjene skočnine. Če se lastnika namesto za skočnino v denarju dogovorita za mladiča, morata tak dogovor napisati in podpisati že pred paritvijo.
Po uspešno opravljenem skoku sta naloga plemenjaka in osnova za skočnino izpolnjeni. Dogovor o skočnini ne vsebuje nobenega jamstva, da bo psica ostala breja. Presoji lastnika plemenjaka je prepuščeno, ali dovoli naslednjo brezplačno paritev ali lastniku psice vrne del skočnine. Takšen dogovor je treba napraviti pisno pred skokom.
Takoj po opravljeni paritvi morata lastnika psa in psice izpolniti obrazec "PRIJAVA PARITVE".
Vzreditelj mora prijaviti paritev psice najkasneje v 10 dneh po opravljeni paritvi, obrazec pošlje na Kinološko zvezo Slovenije in pristojnemu vzrejno-tetovirnemu referentu.
Umetna oploditev:
Pri umetni oploditvi plemenke mora veterinar, ki je plemenjaku odvzel spermo, z atestom potrditi, da je seme od dogovorjenega plemenjaka. Atest se priloži prijavi paritve in pošlje vodji rodovne knjige, v katero bodo vpisani mladiči.
Vse stroške za odvzem semena in osemenitev poravna lastnik plemenke.
Veterinar, ki je opravil postopek oploditve plemenke, mora v njeni vzrejni knjižici potrditi, da je bila oplojena s semenom predvidenega plemenjaka. Vpisati mora kraj in čas oploditve, ime in številko rodovnika psa kakor tudi ime in priimek lastnika plemenjaka in njegov naslov.
Lastnik psa, ki je dal seme, mora lastniku plemenke razen veterinarskega pregleda izdati še potrdilo o opravljenem skoku.
Vse zgornje določbe veljajo tudi za paritve s plemenjaki iz tujine.
9. Nenameravane paritve
V primeru, da psico zaskočita dva plamenjaka, lahko vzreditelj z genetskim testom dokazuje očetovstvo posameznega mladiča, na osnovi katerega se izdajo ustrezni rodovniki. Genetski testi se lahko opravljajo šele po ustreznem označevanju mladičev (tetoviranje oz. čipiranje) zaradi pravilne identifikacije mladičev. Za genetske teste so pristojne pooblaščene veterinarske ustanove.