Splošna določila pravilnika:

1. Pravilnik je namenjen vsem kinologom, ki se ukvarjajo z delom lovskih psov, vsem društvom in ljubiteljskim klubom, ki družijo lastnike lovskih psov in lovskim organizacijam, ki gospodarijo z vodnimi površinami in potrebujejo izšolane lovske pse za delo v vodi.

2. Na tekmi lahko sodelujejo lovski psi vseh pasem, ki imajo rodovnik priznan pri FCI in imajo veljavno veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju.
Goneče psice na tekmi ne smejo sodelovati. Psi morajo imeti pozitivno telesno oceno in opravljeno preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ), oz. prvo stopnjo delovne preizkušnje.
Organizator pa ima možnost zaostriti kriterij, tako, da zahteva višjo stopnjo delovne preizkušnje.

3. Psi na tekmi tekmujejo samo na podlagi predhodne prijave na objavljen razpis. Prijava mora imeti priloženo fotokopijo rodovnika. Tekma mora biti objavljena v koledarju kinoloških prireditev.

4. Tekmo lahko prirejajo vse lovsko kinološke organizacije, ki so članice KZS. Prirejamo pa jo lahko samo znotraj termina lovne dobe na raco mlakarico.

5. Tekma je lahko lokalna, državna ali mednarodna.
Psi, ki želijo sodelovati na lokalni tekmi, morajo imeti opravljen PNZ, ali prvo stopnjo delovne preizkušnje.
Za državno in mednarodno tekmo, morajo psi imeti opravljeno višjo stopnjo preizkušnje. To je lahko vzrejna preizkušnja, za Ptičarje pa JZP, PP, ŠPP ali VUP.
Na tekmi se rezultat vpiše v rodovnik, tekmuje pa se lahko tudi za naziv državnega ali mednarodnega prvaka, na osnovi razpisa.

6. Prireditelj je dolžan določiti vodjo prireditve.
Vodja mora biti dober organizator, izkušen vodnik lovskega psa ali kinološki sodnik. Vodja odgovarja za nemoten potek tekme v skladu s pravilnikom in določi tri člane pritožbene komisije, katere clan mora biti tudi sam.
Pritožbe se smejo vročiti na podlagi kavcije v pisni obliki, najkasneje pol ure po uradni razglasitvi. Višino kavcije določi organizator.

7. Tekmo lahko sodijo samo lovsko kinološki sodniki, ki imajo opravljeno licenco za sojenje pasemskih skupin, pri katerih je obvezna predmetna skupina vodno delo.
To so sodniki za lovske: Terierje, Šarivce s Prinašalci in vodnimi psi, ter Ptičarje.

8. Na tekmi se lahko tekmuje v posamezni in ekipni konkurenci, odvisno od razpisa.
Ekipa šteje tri tekmovalce, vsi trije morajo biti uvrščeni.
Ekipa z najvišjim seštevkom točk je zmagovalna ekipa.

9. Ocene, ki se podeljujejo za delo so sledeče:

Ocena 4o se podeljuje za izjemno opravljeno delo v oteženih razmerah. Sodniki jo morajo pismeno utemeljiti.

10. Psi se po doseženem rezultatu s pomočjo tabele razvrščajo v I., II., in III. nagradni razred.
Če je več psov uvrščenih v isti nagradni razred, se jih razvrsti po abecednem redu in sicer po doseženem številu točk. Pri istem številu točk v istem nagradnem razredu se razvrstitev določi po višji oceni za nos in nato po doseženem času v disciplini prinašanje izgubljene race iz vode.
Pes, ki je dobil pri enem predmetu oceno 0, kar pomeni diskvalifikacija od nadaljnjega dela, ne more biti uvrščen v nagradni razred.

11. Pri predmetni skupini prinašanje izgubljene race iz vode, morajo sodniki meriti čas opravljanja
dela. Ta čas razvršča pse v primeru enakega števila osvojenih točk.
Maksimalni dovoljen čas pri tem je 10 minut.

12. Vodna površina za izvajanje tekme v vodnem delu mora biti primerno velika in globoka, ter
porasla z vodno vegetacijo. Lahko je to jezero, bajer, ali počasi tekoča reka z mirnimi rokavi.

13. Za lovsko uporabnega psa v vodnem delu se smatra pes, ki je osvojil najmanj III. nagradni
razred.

PRAVILNIK za ocenjevanje dela:

Na tekmah v vodnem delu za vse pasme lovskih psov, psi tekmujejo v sledečih disciplinah:
1. Nos
2. Šarjenje v vodi, porasli z ločjem, brez race
3. Sledenje izpuščene race v vodi z ločjem
4. Prinašanje izgubljene race iz vode
5. Način prinašanja race
6. Ubogljivost in vodljivost psa

1. Nos
Ocenjevanje kvalitet pasjega nosu poteka v predmetni skupini »Sledenje izpuščene race v vodi z ločjem« in v predmetni skupini »Prinašanje izgubljene race iz vode«. Obvezno pa se mora oceniti nos psa tudi v predmetni skupini »Šarjenje v vodi, porasli z ločjem, brez race«, če je pes prišel v kontakt z naravno divjadjo.
Če so ocene nosu pri posameznih predmetnih skupinah različne, jih sodniki uskladijo na sodniški seji.
Težavnostni faktor je 6.

2. Šarjenje v vodi, porasli z ločjem, brez race
Poraščeno vodno površino mora pes samostojno sistematično preiskati, pri tem pa mora pokazati veliko vztrajnosti in volje, da bi našel divjad.
Vodnik sme voditi psa z enega mesta s kretnjami in vidnimi znaki. Glasna povelja, streljanje ali metanje kamenja v vodo niso dovoljena.
Če je vodna površina dovolj velika, naj šarjenje traja 10 minut.
Težavnostni faktor je 4.

3. Sledenje izpuščene race v vodi z ločjem
Sodnik raci pristriže letalna peresa in jo vrže približno 15 m daleč, v globoko vodo s kritjem. Teh priprav pes ne sme videti. Ko se raca skrije, vodnik izda enkratno povelje psu, lahko pa ga tudi mirno, tiho s kretnjami usmerja do nastrela race. Ko pes sled race »prime«, mora samostojno slediti dah race po sveži sledi, posredovanje vodnika ni več dovoljeno.
Sledenje vidne race mora sodnik prekiniti, psu pa mora izpustiti drugo raco. Naloga psa je, da sledeno raco pritisne na odprto vodo, kjer jo mora strelec na povelje sodnika odstreliti.
Pes mora mrtvo raco brezpogojno prinesti in sesti pred vodnika, ter raco pravilno oddati.
Če raca pred psom ni bila streljana, moramo mrtvo raco vidno vreči v vodo in ko je pes tik pred raco, preko njega ustreliti, za preizkus občutljivosti na strel. Če pes race v tem primeru ne prime, ne more opraviti tekme. Pri tej disciplini morajo sodniki presoditi občutljivost nosu, voljo do dela, vztrajnost sledenja race in način prinašanja race.
Težavnostni faktor je 4.

4. Prinašanje izgubljene race iz vode
Za to disciplino mora biti globoka in porasla z ločjem.
Raco vržemo vsaj 10 m v kritje, ali pa jo odvržemo iz čolna, ki se mora nato umakniti, da ne bi psa motil pri delu. Vodnik pošlje psa na enkratno povelje. Zaželjeno je,da se pes pusti usmerjati in voditi, vendar le na kretnje in gibe vodnika. Glasna povelja in razburjeno vpitje na psa, zmanjšujejo oceno v tej disciplini, lahko pa tudi pri ubogljivosti.
Sodniki presojajo, koliko volje in želje ima pes, ko išče izgubljeno raco. Ko raco prime, je ne sme stiskati in mečkati. Na bregu se lahko otrese, vendar race ne sme izpustiti; pred vodnika mora sesti in raco oddati. Sodniki ocenijo tudi način nošenja in oddajo race.
Pri tej disciplini morajo sodniki obvezno meriti čas, ki traja od povelja vodnika psu pa do tedaj, ko pes raco odda vodniku. Dobri psi, ki so vodljivi s kvalitetnim nosom, bodo to nalogo hitreje opravili, slabši psi pa počasneje ali nikoli. Najdaljši dovoljen čas je 8 minut.
Zabeleženi cčas dela na koncu razvršča tiste pse, ki so imeli enako število točk in ne vpliva na oceno discipline 4 - prinašanje izgubljene race iz vode.
Težavnostni faktor je 3.

5. Način prinašanja race
Način prinašanja race se ocenjuje vse od trenutka, ko pes raco prime in do oddaje race vodniku. Pes si v vodi in na kopnem lahko raco poprime, ne sme pa jo stiskati ali izpustiti.
To disciplino presodijo vsi sodniki, pri katerih je pes nosil raco.
Težavnostni faktor je 1 .

6. Ubogljivost in vodljivost psa
Sodniki spremljajo obnašanje vsakega psa skozi celotno tekmo, ne samo neposredno pri delu, temveč tudi v koroni in v stiku z drugimi psi. Psi morajo biti mirni, ne smejo živčno cviliti ali celo lajati, vsa opažanja si morajo sodniki zabeležiti. Oceno ubogljivosti vpišejo vse sodniške skupine.
Pri preverjanju ubogljivosti je potrebno, da vodnik svojega psa vodi prosto vsaj 100 m, dela med hojo kljuke, se ustavlja, hodi hitro in počasi, tako, da ga pes stalno spremlja ob levi nogi. Na povelje vodnik psa odloži, se od njega oddalji, tako, da ga pes ne vidi.
Po krajšem času odda vodnik, na povelje sodnika, dva strela v presledku. Pes mora ostati povsem miren, v danem položaju. Ne sme vstati, zapustiti prostora, cviliti ali lajati. Vse to zmanjšuje oceno ubogljivosti.
Najbolje je, da se ta disciplina preverja neposredno pred prinašanjem izgubljene race iz vode. Izvaja se za vsakega psa samostojno. Uspeh pri oceni zmanjšuje tudi pretirano glasno vodenje psa in veliko žvižganja vodnika. Pes mora biti za visoko oceno vodljiv na daljavo s kretnjami vodnika, tihimi povelji in žvižgi.
Težavnostni faktor je 3.

Sojenje:

Sodnike morajo delegirati na tekmo zbori sodnikov za že navedene pasemske grupe. Zaželjeno je, da bi sodili vsi tisti sodniki, katere pasme psov bi bile zastopane na tekmi.
Sodniki si na sodniški seji pred tekmo izvolijo vodjo sodniškega zbora in se dogovorijo o enotnem kriteriju sojenja. Tekma v vodnem delu mora biti razdeljena na najmanj tri predmetne in sodniške skupine, v vsaki skupini pa morata soditi najmanj dva sodnika z licenco.
Sojenje mora biti javno in odprto.
V primeru več ocen za določeno delo, se ocena zaključi na sodniški seji po tekmi. Sodniška seja mora rešiti vse morebitne primere glede ocenjevanja psov. V primeru pritožbe pa problem rešuje komisija za pritožbe.
Sodniki morajo dosežen rezultat vpisati v rodovnik, vodnik pa mora dobiti potrjen tudi ocenjevalni list. Ravno tako morajo sodniki razvrstiti ekipni vrstni red. Vodja sodniškega zbora je odgovoren za točnost podatkov vpisanih v rodovnik in ocenjevalni list, ter točnost ekipnih razvrstitev. Ob koncu tekme mora vodja organizatorju oddati skupno sodniško poročilo v pisni obliki.

Tabela za razvrščanje v nagradne razrede:

Čas prinašanja race se meri v minutah in sekundah, najdaljši dovoljeni čas je 8 minut.

Posebna odredba:

Največjo pozornost mora organizator posvetiti živim racam, v smislu humanosti. Race morajo imeti na razpolago hrano in svežo vodo, morajo biti v zavetju pred soncem in čim bolj v miru.
Mrtve race morajo vodniki, ali organizator, pospraviti v za to primeren, zaprt, hladen prostor.
Vodja tekme mora vse udeležence posebej opozoriti na varno rokovanje z orožjem, vodnike pa mora obvestiti, da tekmujejo na lastno odgovornost.
Še posebej morajo vsi udeleženci paziti na naravo, jo varovati in ne skruniti in onesnaževati.

Ljubljana, 5. 8. 1998

Strokovni svet

LKD Ljubljana