• Do oploditve jajčne celice (strokovno jo imenujemo sekundarni oocit) pride v jajcevodu, vendar pa morajo semenčeca svojo vlogo opraviti najkasneje v 4 dneh po ovulaciji. Oplojena jajčna celica (t.i. zigota) se prične v jajcevodu deliti, nastalo strukturo pa imenujemo morula. Ta se nenehno deli in nekako šesti dan po oploditvi, ko je sestavljena iz osmih celic, prispe iz jajcevoda v maternico.

• 15. dan po oploditvi nastane v središču morule votlinica, novo nastalo strukturo pa imenujemo blastocista. Iz oboda te tvorbe se oblikujejo plodove membrane, iz drobnega vozlička celic pa se prične razvijati zarodek (embrio). Plodovi, ki se razporedijo precej enakomerno po rogovih maternice, se okrog 21. dne po ovulaciji vgnezdijo (nidacija) v sluznico.

• Okoli 35. dneva se v zarodku konča proces, ki ga imenujemo organogeneza, torej so v tem času vsi organi že zasnovani in se od tega trenutka le še razvijajo in rastejo. Govoriti pričnemo o fetusu, torej je konec t.i. embrionalne razvojne faze. Po 35. dnevu se zaradi rasti plodov izravnajo tudi zožitve, ki so bile do tega trenutka zaznavne (včasih tudi otipljive preko trebušne stene) na zunanjosti materničnih rogov.

• Po 45. dnevu prično plodovi zelo intenzivno rasti, kar privede do dramatičnih sprememb v obliki trebuha pri psici. Seveda so spremembe manj izrazite, če psica nosi samo enega ali dva mladiča. V tem obdobju pričnejo okostenevati tudi kosti (kalcifikacija), ki postanejo vidne s pomočjo rentgenske preiskave.

• Porod pravzaprav povzročijo psički! Ko namreč dozorijo in dosežejo določeno velikost (odvisno od pasme), se v maternici namreč naenkrat ne počutijo več udobno. Prehrana in oskrba s kisikom ne zadošča več, kar povzroči pri mladičih stres, ta pa je vedno povezan z izločanjem posebnega stresnega hormona, ki preide tudi v telo matere in sproži začetek poroda.

Poskusimo pojasniti še nekaj izrazov, ki bodo olajšali razumevanje dogajanj v brejosti:

• Kaj je posteljica ali placenta?
To je zunanja plodova ovojnica, strokovno imenovana alantohorij, skupaj z delom maternične sluznice, ki je z omenjeno ovojnico v tesnem stiku. Preko tega stika, kjer se drobne resice ovojnice vraščajo v sluznico, prehajajo od matere v plod hranilne snovi in plini (kisik). Ker je del, ki se vrašča v maternico, oblikovan kot nekakšen pas (ki obkroža vsakega posameznega psička!), imenujemo posteljico pri psici tudi placenta zonaria (zona ali pas). Če bi si povezavo med plodovo ovojnico in maternico v področju “pasu” pogledali zelo natančno (pod mikroskopom), bi videli precej intimno povezavo obeh struktur. Glede na to povezavo pravimo, da ima psica t.i. endoteliohorialni tip posteljice.

• Katere plodove ovojnice poznamo in kakšen je njihov pomen?
Zarodek neposredno obkroža ovojnica, imenovana amnij oziroma amnijski mehur. V njem je tekočina, ki ščiti zarodek pred poškodbami med brejostjo, zelo pomemben pa je amnijski mehur med porodom, ko pred psičkom širi porodne poti. Skozi popek je zarodek povezan še z dvema mehurjema, od katerih sprejema oziroma vanje izloča lastne odpadne snovi. To sta t.i alantoisni mehur (vanj izloča urin) in rumenjakova vreča.

• Od kod izhaja tekočina temnozelene barve, ki jo opazimo pri porodu?
Plodovo tekočino obarva zeleno barvilo, imenovano uteroverdin, to pa nastane pri presnovi krvi, ki povsem normalno priteče iz kapilar maternične sluznice ob robovih placente. Na tem mestu nastane krvavitev (imenujemo jo marginalni hematom), kri v njem pa postopoma spremeni barvo iz rdeče v zeleno.